SESTAVINE Suhe sestavine: 300 g moke 150 g sladkorja 10 žlic kakava v prahu pol pecilnega praška vanilin sladkor ščepec sode bikarbone Mokre sestavine: 3 žlice masla ali margarine 3 jajca 150 ml mleka Dodatki: 150 g jedilne čokolade PRIPRAVA V večji posodi zmešamo moko, sladkor, kakav, pecilni prašek, vanilin sladkor in sode bikarbone. V drugi posodi pa zmešamo mokre sestavine:jajca z mlekom in dodamo še stopljeno maslo ali margarino. Mokre sestavine dobro zmešamo in maso primešamo k suhim sestavinam.

SESTAVINE Za tortni model 25 cm potrebujemo: 700 g sliv 5 jajc 150 g masla ali margarine 150 g sladkorja 200 g mletega maka limonina lupina 150 g moke 1 malo žličko pecilnega praška 3 žlice mletih mandeljev ščep soli 5 žlic slivove marmelade 2 žlici ruma peki papir in maščobo za pekač sladkor v prahu za posip PRIPRAVA Slivam odstranimo koščice. Dno tortnega modela obložimo s peki papirjem in dobro namastimo. Ločimo rumenjake od beljakov. Maslo ali margarino in 100 g sladkorja

SESTAVINE: 2 pločevinki fižola 250 g prešane kuhane pancete peteršilj zelena korenček paradižnik čebula 1strok česna mešanica začimb sol poper PRIPRAVA Slanino na hitro popražimo. Dodamo zelenjavo in tudi to na popražimo. Dolijemo približno 1,5 l vode in, ko zavre dodamo željene testenine, kuhamo pol ure, oziroma tako dolgo, da se testenine zmehčajo. Tik pred koncem dodamo pločevinko oplaknjenega celega fižola in vse skupaj kuhamo še 5 minut. Enolončnica je najboljša, če počiva še pol ure. Želimo vam DOBER TEK

V mesecu aprilu,  v jugozahodnem delu Maroka zacveti Argania spinosa. Iz njenih cvetov se nato razvijejo majhni plodovi, ki še najboj spominjajo na limete, v sebi pa skrivajo zlata zrnca, iz katerih Berberi izdelujejo pravo “tekoče zlato” - arganovo olje. Arganovo drevo (Argania spinosa) raste samo v jugozahodnem delu Maroka in nikjer drugje. To divje, sedem do deset metrov visoko

Sonce je pomembno za proizvajanje ključnega vitamina D v naših telesih, a tudi takrat, ko se imamo možnost nastaviti žarkom, dandanes veliko časa preživimo v hiši, avtu, po trgovinah ... To dejstvo je lahko vir velike večine bolezni, naprimer depresije. Čeprav lahko vitamin D dobimo tudi iz več proizvodov v trgovinah, je ta dodan umetno. Naravno vsebnost vitamina D imajo le določeni proizvodi. Kje najdete vitamin

Strokovnjaki pravijo, da je najkoristnejši dodatek k vaši prehrani kokosovo olje. Zakaj? Ker je lahko prebavljivo – bolj kot vsa ostala olja, in je zelo stabilno za kuhanje, saj prenese visoke temperature brez toplotnih poškodb. Namesto, da ga telo skladišči v obliki maščob, se takoj pretvori v energijo. Zelena luč v zdravstvu. Kokosovo olje je, kot močno orožje za krepitev imunskega sistema, priznalo tudi zdravstvo. Narejenih

Življenje ni pravično. Pika, konec! Splošno znano je, da si bodo odvečne maščobne blazinice na vsaki ženski poiskale drugo mesto, kjer se bodo počutile najprijetneje, in malo je srečnic, ki se jim na račun polnočnih pregreh s čokolado poveča košarica modrčka. Nasprotno, pa nas ni malo, ki gostimo špehce na bokih, stegnih, riti in seveda na trebuhu. Čeprov se v teoriji zdi to krasen

Oljka (Olea europaea) je vrsta sredozemskega drevesa, ki najbolje uspeva na sredozemskem podnebju. Njen plod so olive. Pri nas uspevata dve vrsti oljk: divja ter navadna oljka. Divja raste v Istri, pa tudi v Vipavski dolini in na Goriških Brdih. Navadno oljko pa predvsem gojijo, čeprav raste tudi v divjini. Razlika je tudi v tem, da so plodovi divje oljke manjši kot pri gojeni. Samo drevo je

Velikokrat se v javnosti govori, da naj bi človek v prehrani potreboval tako rastlinske kot tudi živalske beljakovine. Poglejmo si natančneje, ali ta trditev drži. Z vnosom beljakovin v telo moramo zadostiti dvema potrebama. Prva je potreba po celotni količini beljakovin, druga pa potreba po vseh esencialnih aminokislinah. Koliko beljakovin mora torej človek vnesti s hrano? FAO (Food and Agriculture Organization) v okviru WHO priporoča 0,75

Verjamemo v različne stvari. Morda poznate koga, ki verjame v energijo ali to prakticirate sami. Najbrž ste že kdaj srečale koga, ki vas je s svojo energijo prevzel. Tiste, ki ste to že doživele ali to vedno znova doživljate, se gotovo zavedate, da imamo ljudje svojevrstne energije in da se s človekom ujamemo ali ne tudi zaradi energije, ki jo

V teh dneh se povsod v vsej svoji veličini bohotijo koprive in čakajo na nabiralca, ki jih bo utrgal in zaužil, saj se kar same ponujajo, da jih utrgamo in preizkusimo njihove zdravilne učinkovine. Vendar bodite previdni, da vas s svojimi dlačicami ne opečejo. Previdnost velja predvsem pri nežni otroški koži, na kateri lahko opeklina pusti zelo hude posledice. Velika kopriva ali Urtica dioica je rastlina