Sladoled - Zdrava prehrana - Forum

Aprilsko vreme je prav primerno za sprehajanje po mestu in sladkanjem s sladoledom. To počne že večina ljudi na primorskem, verjetno pa ostala Slovenija ne zaostaja kaj dosti za njimi. Le malokdo se lahko upre tej sladici, ki vzbudi občutek užitka in nas osreči.

Prav nihče ne ve, kje so "izumili" sladoled, saj o "izumu" in prvih popisih govorijo različne legende. Ena izmed njih pravi, da naj bi se prvi sladkali s sladoledom Kitajci že leta 1100. Čeprav zmes iz mleka, hladne vode in drugih sestavin v osnovi nič kaj ne spominja na sladoled, kot ga poznamo danes, naj bi ga Marco Polo tam videl in prinesel v Evropo.

Druga zgodba pa govori o tem, da naj bi na rimskem dvoru sladoled pripravljali cesarju Neronu, ker je bil zelo velik oboževalec hladnih sladic. Njegovi podložniki so mu ga pripravljali v posebnih ledenicah, kamor so iz bližnjih planin prinašali sneg, mu dodajali sadje in med ter tako razveseljevali cesarja. Še najbolj verjetna pa je zgodba iz 17. stoletja, ki pravi, da je ob posebni priložnosti francoski kuhar pripravil angleškemu kralju Charlesu I. To, do takrat nepoznano, sladico. Kralj je bil navdušen nad neverjetno okusno, hladno in mehko sladico, ki ga je spominjala na prvi sneg.

Osnovne sestavine te mehke in hladne sladice so mlečna maščoba, suha snov mleka brez maščobe, ki vsebuje beljakovine, mlečni sladkor in minerale, ter sladkor. Strokovnjaki za prehrano pravijo, da gre za podobne sestavine, kot jih ima mleko, zato bi sladoled moral postati sestavni del naših vsakdanjih obrokov. Ker takšna sestava ne daje samo polnega okusa, ampak tudi bogato hranilno vrednost, saj je odličen vir kalcija, ga priporočajo športnikom in malčkom do 2. leta starosti. Seveda v zmernih količinah in mlečnega z manj sladkorja, maščobami in aditivi. Večina sladoledov v današnji ponudbi niti od daleč ne vidi mleka ali kaj podobnega, saj vsebujejo predvsem aditive, barvila in vse kar je daleč od zdrave prehrane. Zelo pomembno je, da znamo izbrati dober sladoled, ki ni kričeče turkizne barve.

Znanstveniki inštituta v Londonu pa ugotavljajo, da želja po sladoledu ni samo potreba po uravnoteženi prehrani, ki organizem krepi, ampak ta okusna razvada tudi sicer ugodno vpliva na človeka. Med raziskovanjem so spremljali delovanje možganov tistih ljudi, ki so samo opazovali, kako drugi ližejo sladoled in tistih, ki so se z njim dejansko sladkali. Ugotovili so, da je dovolj že le ena žlica sladoleda, da se možgani odzovejo na ugodne okuse, ki vzbudijo občutka užitka in sreče ljudi.

Verjetno se do te vrstice že vsakomur, ki tole bere, cedijo sline in si želi vsaj eno kepico sladoleda. Privoščite si jo, saj vse zaužite kalorije, ki jih boste pohrustali, lahko porabite s 30-minutnim tekom, uro igranja tenisa ali preprosto z dobrim seksom.

Preberite članek o tej temi