| Uporabnik | Objavi |
|
19:25 24. maj 2010
| Irena Sergeja Mulej
| | |
| Novinka | prispevki2 |
|
|
Ni naključje, da veliko vem o obnašanju osebkov, vključenih v ta ali oni izobraževalni proces, saj stanujem v ulici, ki je napolnjena s šolami, stadionom, fakultetami in ne nazadnje je tudi marsikatero stanovanje okrog mene zasedeno s študenti. Z njimi se kot najemodajalka ukvarjam tudi sama in lahko vam zagotovim, da od vseh, ki sem jih spoznala in sem še z njimi, nihče ne razmišlja, da bi podrl Maribor.
Da se je šola začela ali končala, slišim podnevi in ponoči. Podnevi se pod mojimi okni v lokalih kar tre srednješolcev, ki izmenično malicajo. Eni sendviče ali bureke, drugi kakšno Laško flaško in čik, oboji pa so videti dokaj razposajeni. Obstajajo tudi taki, ki pojejo svoj obrok na našem parkirišču, kjer seveda tudi parkirajo svoje jeklene konjičke (ja, ja, nekateri srednješolci imajo zelo dobre avtke) in po kakšnem napornejšem dnevu tudi zažgejo kontejner. Do malice se že nekako zadržijo, proti koncu…
Preberite članek o tej temi
|
|
|
8:02 25. maj 2010
| Ksenija
| | |
| Gost
| |
|
|
Gospa osebek, ki ste napisali ta članek: ne bi vam bilo potrebno posebej poudarjati, da nimate otrok.
Pa še en poudarek: med učiteljicami (učitelji so verjetno izvzeti, ker so desci b'l fejst) ni veliko takih, ki bi bile bolj zainteresirane za svoje delo, kot opisana osebek učiteljica. Jih je kar večina, velika večina.
Z željo, da si najdete kakšnega tečnega moža, Vas prav lepo pozdravljam
Osebek Ksenija
|
|
|
8:14 25. maj 2010
| Urška Gerbajs
| | |
| Gost
| |
|
|
Meni se zdi tale članek zelo pristranski, saj je 3/4 namenjene negodovanju nad obnašanjem srednješolcev in študentov. Na koncu pa pač nek osamljen dogodek z OŠ otroci in njihovo učiteljico.
Mislim, da naslov absolutno ni pravi za tak članek, saj se ne dotika problematike, na katero nakazuje. Se moram strinjati s Ksenijo.
Veliko sem predavala po OŠ in težava v večini primerov sploh ni v učiteljih in učiteljicah, temveč v sistemu, ki jih postavlja v podrejeni položaj v primerjavi z ptorci ter jim odvzema vsakršno avtoriteto. Poleg tega imajo na grbi ogromen kup papirologije, tako da bi bilo prav, da se zadeva predstavi tudi z njihovega zornega kota.
|
|
|
15:08 25. maj 2010
| anja
| | |
| Gost
| |
|
|
Ne glede na vzroke za obnašanje omenjene učiteljice se je treba zadevati pomembnega dejstva. V življenju otrok so druge osebe, ki imajo večji vpliv nanje. V njih namreč lahko prepoznajo male osebe, ki jih je treba čimbolj pripraviti za odraslo in samostojno življenje, lahko pa v njih vidijo princa/princesko, možnost za uresničevanje svojih neuresničenih ambicij, porcelan, ki ga je treba neprenehoma zavijati v vato, trofejo, s katero se hvalijo drugim, nadležno obremenitev, tarčo, na kateri se sprošča frustracije, boksarsko vrečo …
Jaz kot učiteljica vidim v njih le učence. In če se mi v cca 125 urah ali manj na leto poleg podajanja učne snovi posreči peščici malčkov ponotranjiti kakšno vrednoto, si to štejem za precejšen uspeh.
|
|
|
11:13 2. junij 2010
| Irena Sergeja
| | |
| Gost
| |
|
|
En lep pozdrav komentatorjem!
Da je učiteljski poklic med težjimi, se strinjam. Veliko odgovornosti je potrebno, ko vstopite v razred in zagledate novo pisano druščino otrok. In niti sanja se vam ne, kaj bo iz tega ali onega nekoč nastalo.
Nekateri zelo pridni otroci nikoli ne razvijejo čuta za sočloveka in obratno. Marsikateri, ki nima bleščečega učnega uspeha, se postopoma prelevi v sposobnega podjetnika.
Kako je prispevek napisan in kako sem ga naslovila, je povsem moja odločitev. Nisem ga napisala zaradi tega, da bi ga kdo popravljal. Vsi, ki tako čutite, morate pač napisati svojega.
Gospa Ksenija osebek pa se je itak predstavila. Lahko ji samo sporočim, da svojih otrok res nimam, imam pa lep kupček zadovoljnih študentov in čudovitega moža.
V študente, ki bivajo pri meni, trdno verjamem. Oni so moja in naša prihodnost. Pljuvajoči in razgrajajoči pa bodo morali najprej razčistiti pri sebi.
Lep dan, vikend, mesec, leto še naprej.
Irena Sergeja Mulej
|
|