Sprememba: 21:45 – 6. april 2010 avtorja Urška
Zadnje čase, ko hodim po trgovinah opažam, da očitno prodajalci delajo nam, kupcem, veliko uslugo ko pridemo v prodajalno. Kaj se je zgodilo s prodajalci, ki so dejansko znali kaj svetovat, pomagat, predlagat, poiskat, ki so bili prijazni, nasmejani ipd. Tako so redki, da so te trgovine, kjer jih vendarle najdem, na mojem stalnem spisku.
Primer: kupujem drag TV, pa je prodajalec čisto apatičen, komaj se mu kaj da povedat, vljuden itak ni, če ga vprašaš za dodatne informacije začne kar nekaj momljat sam pri sebi, namesto da bi izdavil ''žal tega pa ne vem''. Večina prodajaln z oblekami je ista fora – včasih še z mobitela ne gre prodajalka. Enkrat je mojemu bratu, ki je povpraševal po enem TV prodajalec rekel, to pa verjetno ne bo za vas, je predrag. 

?!? WFT?
Tipični primeri so, da komajda reče dober dan (še to šele kot odziv na tvoj pozdrav), nasmeha nobenega, samoiniciativnosti nobene, uslužnosti nobene, svetovanje nikakvo.
Tudi sama sem delala z ljudmi in me to zelo zelo zelo moti. Nekaterim je res popolnoma odveč bit tam v trgovini – pa hodi iskat drugo službo! Do takšnih imam pa res ničelno toleranco. Tudi jaz sem bila v delovnem času prijazna do strank, pa tud če me je vsaka stranka isto vprašala – zame je bilo to vprašanje že 100x slišano, konkretna stranka ga je postavila prvič. Sej se najdejo težavne sranke, vedno se, amapk za to še ni treba bit živi mrtvec v trgovini. Tudi meni kdaj ni bilo najlepše če smo se kaj s šefi kregali, ma to še ne pomeni, da sem svojo slabo voljo znesla nad stranko.
Imate tudi vi kakšne takšne izkušnje?