Inspiracijo za pisanje na temo mešanih zakonov sem dobila čisto slučajno. Na enem izmed forumov sem prebrala nekaj, kar me jezi in žalosti. Dejstvo, da nekateri ljudje v 21. stoletju še vedno razmišljajo tako primitivno je zaskrbljujoče. S svojo “zaprtostjo” le dodatno spodbujajo nestrpnost.
Na podlagi nekaterih neuspelih rasno ali versko mešanih zakonov etiketirajo vse. Ali so potem vsi ostali zakoni uspešni? Ali so vsi neslavno končani zakoni le mešani zakoni? Kot vem, stopnja ločitev narašča, razlog za to pa je treba poiskati drugje, in sicer v ljudeh samih.
Včasih je ljubezen v kombinaciji z medsebojnim zaupanjem in razumevanjem močnejša od nevednosti, nacionalizma in rasizma. Mešani zakoni so samo eden izmed dokazov, kako močna je lahko ljubezen. Uspeh pa je odvisen od odprtosti partnerjev do drugačnosti. Ohraniti takšen zakon je nedvomno težje, a ne nemogoče.
Velik je tisti človek, ki razume podobnosti med verami, njihovo sporočilo in moralo, ne pa tisti, ki poudarja razlike. Judizem, krščanstvo in islam so monoteistične vere in v 80 % pripovedujejo iste stvari. Spremenjena so le nekatera imena in rituali, propagirajo pa isto stvar.
Vsi starši bi morali učiti svoje otroke sprejemati drugačnost, saj bodo to nekoč samostojni ljudje, ki bodo sami izbirali svojo pot, iskali svoj mir in zaradi katerih bo morda ta svet lepši prostor za življenje, ali pa tudi ne.
Vsakdo ima pravico izbirati svoje poti; s kom in na kakšen način bo živel svoje življenje. Namen tega besedila ni, da vas napelje, da sklenete zakon z osebo druge vere, rase ali nacionalnosti, ampak le, da ne obsojate tistih, ki se za to odločijo.
Make love, not war.
Preberite članek o tej temi
Prijava
Registracija
Člani
Išči 
Prva stran
Dodaj novo temo
Odgovori
Citiraj v odgovoru 
Print this Post 
