Naroči se na RSS

Magična moč glasbe


Na splošno lahko rečemo, da naše razpoloženje (bodisi pozitivno ali negativno) lahko vpliva na naše učenje, spomin in storilnost, na razpoloženje pa ima zelo velik vpliv glasba. Kako? Glasba vzpodbudi v možganih gama sinhronizacijo, kar pomeni, da omogoči, da se različni predeli možganov med seboj povežejo in da informacije dojamemo bolj celostno.

glasba

Kaj sploh je zvok?

Zvok imenujemo longitudinalne vibracije materije, ki se širijo skozi zrak kot longitudinalno valovanje, ki ga lahko zaznamo z našim slušnim aparatom ( uho in možganski center za sluh ) povprečno slišimo vibracije od 20 do 20 000 Hz. Vibracije oz. longitudinalno valovanje pod 20 Hz imenujemo infrazvok, nad slušnim območjem pa ultrazvok. Teh zvokov ne slišimo več, vendar pa znanstveniki odkrivajo, da ta dva frekvenčna območja ravno tako vplivata na naš organizem in njegovo počutje. Banalen primer: težak tovornjak se pelje mimo vaše hiše in poleg hrupa povzroča še tresljaje pod 20 Hz, ki stresejo vaša jetra …, jih čutite v podplatih…

Merljivi učinki glasbe:

  • glasba pomirja/spodbuja gibanje in srčni utrip otroka v maternici,
  • znanstveno je dokazano, da poslušanje glasbe vsaj eno uro na dan zmanjšuje kronične bolečine pri različnih bolezenskih stanjih, celo pri artritisu tudi do 21 % ter do 25 % zmanjšuje depresijo. Univerzalni jezik glasbe namreč v možganih povzroča sproščanje endorfinov. Poleg tega je dokazano tudi, da Mozartova glasba zmanjša pogostost napadov pri epileptičnih bolnikih. Na Mozartovo glasbo naj bi se pozitivno odzivale celo živali in rastline.
  • nedonošenčki, ki v inkubatorjih poslušajo klasično glasbo, hitreje pridobivajo težo in se jim povprečno za 5 dni skrajša bivanje v porodnišnici in imajo boljše možnosti za preživetje (zmanjšajo se težave z dihanjem in uporaba pomirjeval)
  • glasba vpliva na razvoj nevronske strukture pri otroku, dokazano naj bi bilo celo, da so otroci tistih mater, ki so v času nosečnosti namensko poslušale klasično glasbo, motorično in intelektualno naprednejši in socialno bolj odzivni.
  • majhni otroci, ki imajo redno glasbeni pouk, kažejo večje motorične spretnosti, matematične sposobnosti in berejo bolje od tistih, ki ga nimajo,
  • odrasli, ki so kot otroci obiskovali glasbeni pouk, imajo skladnost med možganskima poloblama boljšo kot tisti, ki ga niso in imajo boljši spomin za besede.

Klasična glasba spodbudno vpliva na boljšo prostorsko in časovno predstavo ter koncentracijo, na večjo ustvarjalnost, izboljša estetski čut, poveča zmožnost izražanja čustev, izboljša verbalne in intelektualne sposobnosti, vpliva na socialne stike in celo na povečanje sposobnosti za učenje tujih jezikov ter matematike.

Razumljivo je, da mnogim klasična glasba ne ustreza, saj je niso vajeni in zahteva popolno intelektualno in čustveno udeležbo posameznika. Takšno glasbo se moramo naučiti poslušati, jo razumeti in otrokom dati priložnost, da jo bodo vzljubili.

Različne zvrsti glasbe imajo različne vplive in zmotno je misliti, da le klasična glasba spodbudno vpliva na otrokove možgane in duševno stanje. Otrokove možgane in telo bodo spodbujali najrazličnejši glasbeni žanri, tudi pesmi v drugih jezikih, samo da glasba ni preglasna. Pokažite mu, da je tovrstna glasba všeč tudi vam in še raje jo bo sprejemal, otroci so namreč odprti za vse zvoke in jih ne ocenjujejo, zato jih ne omejujte le na poslušanje popularne glasbe. Otrok naj posluša glasbo minuto ali dve, ne pa 20 minut, saj še ni zmožen daljše koncentracije.

Določena popularna glasba odlično poteši enoletnikovo obsedenost z gibanjem, ker ima razposajen ritem, ob katerem se lahko razgiba.

Ljudske pesmi in preproste melodije spodbujajo razločno govorjenje, širijo besedišče in krepijo občutek ugodja in samozavesti.

Mozart je najbolj primeren, kadar je treba organizirati misli, jazz pa takrat, ko se otrok loti ustvarjalnega projekta ali rešuje vprašanja, ki nimajo preprostih, linearnih rešitev, saj spodbuja nove ideje.

Rock in rap lahko zaradi svoje strukture in ritma pri starejših otrocih pomagata ohraniti zbranost v kaotičnem, nepredvidljivem okolju.

Ambientalna glasba pa pomaga zelo discipliniranim, preobremenjenim otrokom, da se sprostijo.

Zato je pomembno, da otrokom omogočimo, da spoznajo vse glasbene zvrsti.

Poleg tega so študije duhovnih praks v vseh religijah dokazale uporabo glasbe, ritma ali samo določene kombinacije zvoka za izboljšanje čustvenega in mentalnega zdravja, za uravnovešanje čakr, doseganje neoviranega toka prane…

…lahko bi torej rekli, da je glasba (več kot) pol zdravja.

Billy Currington – Must Be Doin’ Somethin’ Right

Priporočamo tudi

Mavrične barve zvoka
Vsakomur se večkrat zgodi, da ga pograbi dolgčas in malo raziskuje po medmrežju. Pred kratkim se mi...
Zakaj ljudje lažejo
Laž in laganje obstajata verjetno tako dolgo kot zna človek govoriti. Če vprašamo kogar koli, kaj...
Izkoristi svoj čas zase
Ritem življenja je tako organiziran, da se nam vedno mudi in preprosto nimamo časa se vstaviti za sekundo...
Vegeterijanska prehrana vpliva na duševno zdravje
Kako? Duševnost so čustva ljudi. Dogajajo se tako rekoč v glavi; pri vsakem psihičnem občutku (jeza,...

2 komentarjev na objavo “Magična moč glasbe”

  1. note pravi:

    poslušam večinoma rock glasbo, a klasična glasba je tista prvinska glasba, ki v meni vzbudi najbolj intenzivna čustva

  2. Nina pravi:

    Super članek, opažam, da glasba prav res močno vpliva na razpoloženje. Vedno mi prav pride naslednja spletna stran: http://www.glasbanarazpolozenje.si Upam da bo tudi vam :)

Vaš komentar