Naroči se na RSS

Zamujanje ima (lahko) visoko ceno


Če zamujamo sporočamo tistemu, ki ga pustimo čakati, da je naš čas več vreden kot njegov. Pa niti ni nujno, da to dejansko mislimo, dovolj je da si privoščimo zamuditi in lahko naredimo vtis, ki si ga ne bi želeli. Obstaja več razlogov, zaradi česar zamujanje ni samo moteče ampak lahko močno vpliva na negativen vtis, ki ga posameznik naredi v poslovnem okolju.

Naj bo vzrok zamujanja tak ali drugačen, naj bo to gneča na cesti, težava pri zbujanju ali kaj drugega, je vtis, ki ga oseba, ki zamuja naredi na osebo, ki jo pusti čakati podoben. NEGATIVEN. Nič ne pomaga, če tisti ki zamuja meni, da to ni nič posebnega, kaj pa pomeni nekaj minut. Če vemo, da (prvi) vtis naredimo že v nekaj sekundah, potem teh nekaj minut pomeni ogromno.

Zamujanje ustvarja vtis o neprofesionalnosti, neodgovornosti osebe, ki zamuja ter podcenjevanju in nespoštljivosti do osebe, ki mora čakati.

Neprofesionalnost: Zamujanje na delo in poslovne sestanke ustvarja vtis o neprofesionalnosti posameznika. V raziskavi, ki sem jo naredila, se je 69,3 % vprašanih strinjalo, da daje oseba, ki zamuja vtis neprofesionalnosti ne glede na razlog zamude. Takšen vtis posamezniku resnično ni potreben, če se, na primer, odpravi na zaposlitveni razgovor.

Neodgovornost: Nezmožnost organizirati lasten čas tako, da posameznik izpolni dogovorjene obveznosti, ni dobra popotnica in ne promocija za nekoga, ki želi drugim pokazati, da lahko nanj računajo. V raziskavi, ki sem jo naredila je 98 % (!!) vprašanih kot ODGOVORNE označilo tiste posameznike, ki se držijo sklenjenih dogovorov. Time management se tako izkaže kot pameten pristop pri organizaciji lastnega časa in planiranju nalog in opravil.

Podcenjevanje in nespoštljivost do tistega, ki ga pustimo čakati: Z zamujanjem si lahko zapremo marsikatero pot, ker damo tistemu, ki nas čaka občutek, da njegovega časa ne cenimo. To pa ni dobro ne v službi, ne pri sklepanju novih poslov in ne pri iskanju zaposlitve. Če nekdo zamuja, sporoča, da je njegov čas bolj dragocen kot čas tistega, ki mora čakati.

Če že poznamo odgovor na vprašanje, zakaj zamujanje nikakor ni dobra raz/navada, je dobro poznati tudi nekaj napotkov o tem kako se izogniti zamujanju.

  • Če je potrebno, si za različna opravila, dogovore, roke pripravimo pravočasne opomnike. Uro prestaviti za 5 ali 10 minut naprej ni tako zelo dobrodošlo, kot se zdi na prvi pogled, ker lahko začnemo ‘računati’ na teh nekaj minut ‘prednosti’, kar je zopet najkrajša pot k gotovem zamujanju.
  • Predvidimo razmere na cesti in možnosti parkiranja ob določeni uri ali lokaciji dogovora. Gneča na cesti ni enaka ob enajstih dopoldan ali pa ob pol štirih popoldan in v centru mesta je potrebno več časa za iskanje prostora za parkiranje kot izven centra… Dobro je tudi, da ne pozabimo imeti s seboj nekaj drobiža za parkomat, da ne bomo morali iskati najbližji bankomat in hiteli v najbližjo trafiko kupovati žvečilne, ki jih pravzaprav sploh ne potrebujemo.
  • Oblačila za današnji sestanek, službo, razgovor pripravimo dan prej, da bi se izognili mrzličnemu iskanju primerne kombinacije oblačil za konkreten dogodek v času ko bi morali biti že na poti iz stanovanja.

Če se pa kljub vsemu zgodi, da se zamudi ne moremo izogniti, je to vsekakor potrebno PRAVOČASNO SPOROČITI. Razmišljanje v stilu, ‘saj je vseeno če sporočim ali ne, itak zamujam, bom že razložil-a kaj je bilo, ko pridem’, ali še bolje, računanje na to, da zamuda sploh ne bo opažena ali omenjena, je popolnoma zgrešeno. Zakaj? Ker ljudje pričakujejo, da jim bomo zamudo sporočili in ker ima zamujanje kot tako, avtomatično negativno konotacijo, ki jo je potrebno nevtralizirati, saj lahko sicer ta negativen vtis, ki ga ustvarimo, vpliva na nadaljnje sodelovanje z ljudmi, ki smo jih iz tega ali onega razloga pustili čakati.

In ker ljudje radi verjamemo številkam, naj tudi ta primer ponazorim z rezultatom ene izmed raziskav, ki pravi, da se 99% (!!) ljudi strinja, da daje oseba, ki pravočasno sporoči zamudo, vtis odgovornosti. Več o tem, kakšen vtis naredi zamujanje v nekaterih formalnih oblikah posameznikovega delovanja, na primer v poslovnem svetu, boste lahko prebrali v moji knjigi z naslovom Neverbalna komunikacija: dopolniti besede in biti prepričljiv, ki izide septembra pri založbi EDUCA.

Če potegnemo črto, lahko rečemo, da zamujanje nikakor ni dobro in dobrodošlo, ne za tistega, ki ga pustimo čakati, ne za tistega, ki zamuja. Če se pa kljub vsemu že zgodi, da ne gre drugače kot zamuditi, je dobro, da zamudo pravočasno sporočimo.

Marija Paladin

Priporočamo tudi

NIMAŠ ČASA? NEMOGOČE, SAJ IMAŠ 24 UR. VSAK DAN.
Najbolj pogosta laž, ki jo izrečemo naj bi bila izjava: Nimam časa. Na enem izmed predavanj je...
Bezgovi cvetovi – samo še nekaj dni, recepti
Zdaj je še zadnji čas za nabiranje bezgovih cvetov. Drugače pa, če zamudite, ne obupajte, v višjih...
Ob oknu
Sedel je ob oknu. Videti je bilo, da so njegove misli odtavale daleč stran. V pogledu je bilo čutiti...
Kako vem, da mu lahko verjamem
Sedim in te gledam. Ob pogledu nate me obdajajo mešani občutki. Ljubim te in sovražim istočasno....

Vaš komentar