Naroči se na RSS

Ali samo besede res povedo veliko?


Že dalj časa se ukvarjam z raziskovanjem neverbalne komunikacije in kar je povezanega z njo. Na isto temo je bilo izvedenih že nekaj raziskav in napisanih tudi nekaj strokovnih in znanstvenih člankov. Prepričljivost, komunikacija in neverbalna komunikacija so teme, ki so za posameznika aktualne, tako v osebnem kot v formalnem življenju.

Velikokrat se krešejo mnenja, kolikšen je pomen neverbalne komunikacije. Prepričana sem, da je velik. Najsi bo njena vloga dopolniti ali nadomestiti besede. Je pa pomembno kaj si kdo predstavlja pod neverbalno komunikacijo. Če imamo v mislih instant poljudne nasvete v smislu ”deset načinov stiska roke pri rokovanju in kaj pomenijo” potem smo na nepravi poti. Če pod neverbalno komunikacijo razumemo samo nasvete in razmišljanja te vrste, potem res ni dosti na tem. Ampak moje raziskave ne gredo v to smer.

Od česa je odvisno kako interpretiramo pomen posamezne geste? Od tega kam je obrnjen prst? Ali od kulture, ki definira pomen določenih gest (o vrstah in pomenu gest bo več govora v enem izmed naslednjih člankov)? Od konteksta komunikacije, naše interpretacije ali interpretacije sogovornika?

Če potegnem črto pod rezultate, ki sem jih dobila skozi analizo podatkov, lahko sklenem, da NIKAKOR ni važno samo to kar povemo ampak tudi način na katerega informacijo posredujemo. S tem se namreč strinja le malo manj kot 100 % sodelujočih v eni izmed raziskav. To pravzaprav niti ni nova ugotovitev. O tem je govoril že Aristotel. In to se vedno znova potrjuje. Samo besede so torej, lahko bi rekli, le malo več kot nič.

Ljudje se dostikrat branijo, da to sploh ni tako, da je nesmiselno ‘secirati’ človeka z opazovanjem neverbalne komunikacije namesto poslušati tisto kar govori. Težava nikakor ni v seciranju, temveč v tem, da samo besede, skupki črk (brez barve glasu, medtem ko jih izgovorimo, brez naglasa, hitrosti in glasnosti), sicer povedo nekaj, pač tisti dobesedni verbalni prevod črk sestavljenih v besedo, a le malo več kot to. V moji knjigi, ki izide letos septembra bo veliko govora o neverbalni komunikaciji in njenem pomenu v procesu prepričevanja, torej njenem vplivu na to ali bo nekdo prepričljiv ali ne. Med drugim sem že na začetku pomen neverbalne komunikacije ali še bolje (ne)pomen besed ponazorila s spodnji podobno besedno zvezo.

Če pomislite na tri besede, ki bi bile lahko stavek: To si skuhal Namerno nisem napisala končnega ločila, ker bi ta določil končni pomen povedanega. Pred nami je čisto preprost, banalen stavek sestavljen iz treh besed. Odvisno od situacije v kateri je ta preprost stavek izgovorjen, od barve glasu, naglaševanja zlogov, izraza na obrazu, hkratnih kretenj z rokami in še čim lahko pomeni marsikaj. Na primer:

- ugotovitev

- vprašanje

- vprašanje in hkrati (pozitivno) začudenje/presenečenje nad skuhanim

- negodovanje nad tistim kar je bilo skuhano

-…

Če so SAMO BESEDE so le malo več kot NIČ, oziroma če je komunikacija, ki temelji zgolj na besedah precej omejena in pomanjkljiva (kar je pravo nasprotje medosebni komunikaciji, ki je večstranska in kompleksna), nam lahko precej uide, če poslušamo samo besede. Ni preprostih receptov vedenja, urejenosti in podobnega, kar bi bilo učinkovito vedno in povsod, lahko pa ob poznavanju in obvladovanju lastne in zaznavanju sogovornikove neverbalne komunikacije vsekakor bolj učinkovito funkcioniramo v številnih situacijah kjer so neverbalni vidiki izražanja pomembni skoraj toliko kot verbalni, čeprav to nikjer ne piše. Na zagovor diplome ne boste šli enako (ne)urejeni kot na primer k sosedu na klepet, ne glede na to, da obleka ne bo spremenila vsebine vaše predstavitve. Ali pač?

Marija Paladin

Priporočamo tudi

Prepoznati laž – mit ali resničnost ?
Predvidevam, da večina pozna nanizanko Laži mi. Dr. Carl Lightman vedno in brez kančka dvoma ugotovi,...
NIMAŠ ČASA? NEMOGOČE, SAJ IMAŠ 24 UR. VSAK DAN.
Najbolj pogosta laž, ki jo izrečemo naj bi bila izjava: Nimam časa. Na enem izmed predavanj je...
Zakaj imeti otroke, če so cel dan v vrtcu?
Vse manj se zavedamo, kako nas naši otroci potrebujejo. Ko pridejo v puberteto, pa se sprašujemo,...
Varanje
Tabu? Kljub temu je vsako leto v porastu in ne, ne varajo samo moški, tud vedno več predstavnic ženskega...

Vaš komentar