Naroči se na RSS

Sami s seboj


Veliko je bilo pisanja o tem, kako posameznik doživlja sebe. Kako se spopada z vsakodnevnimi težavami, stresom, naprezovanjem in podobnim. Majhne stvari nas spravijo iz tira, medtem ko na pomembnost njih samih niti ne pomislimo. Besede in povedi in razlage. Nad vsem tem pa nikogar, ki bi imel rešitev kako nadaljevati tukaj, kjer smo končali. Kjer smo obstali. Že sama misel na dogodke, ki se dogajajo v naši okolici nas podzavestno konstantno spremlja. Negativnost lebdi v zraku kot kisik po katerem hrepenimo, kot da bi se bali drugačnega videnja sveta.

Teženje k popolnosti je precenjeno. Nepremišljeno hitenje pelje v kaos. Hotenje nekoga tretjega, nas postavlja na realna tla. Želimo tisto, česar ne moremo imeti. Hrepenimo po drugačnem, ker je privlačno. Ker je preprosto, zanimivo in predvsem zato, ker se momentalno počutimo žive. Kot bi bil svet okoli nas ovit v meglo. Gosto in predvsem temno. Tavanje sem ter tja se nikoli ni dobro končalo. Zdaj, nekateri redki posamezniki najdejo tisto kar so iskali brez naprezanja ali truda, ostali osebki pa se morajo temu načinu življenja prilagoditi. Spremembe so dobre. Zmeraj so dobrodošle, če jih znamo v svojem življenju pravilno usmeriti in postaviti na natanko tiste tirnice kamor spadajo. Pa le redki znajo zmanipulirati dogodke, ki niso ravno najboljši ter jih spremeniti v nekaj ogromnega. Mislim, da ni kriv čas. Mislim, da smo krivi ljudje, ker ne znamo časa pravilno razporediti.

Neumno bi bilo, da bi krivili drug drugega, medtem ko krivda prebiva v nas samih. In potem, kje je razumevanje? Kam je šla potrpežljivost? Vsem se mudi. Kam se vam mudi? Zakaj si ne vzameš dneva zase. Dneva za razmišljanje, brez naporov in nenadnih čustvenih preobratov? Zakaj je tako težko stopiti iz sence, ki nas spremlja čez teden. Se preprosto sprostiti na sedežni ob kozarcu presneto dragega vina. V družbi nekoga, ki ga ne poznaš. Ker ravno v tem je smisel vsega. Delati korake naprej k tistemu, kar si želimo. K tistemu česar ne poznamo. Zakaj bi morali nakopičeno frustracijo v sebi zmrzniti do te točke, da bi oslabila naš razum in podvojila tistega, ki ga nikoli ni treba – ego. Razumljivo, enkratno je, če ga znaš obvladovati in uporabljati v takšni meji, da je privlačen. 97% ljudi ga uporablja preprosto zato, ker ga lahko. Ker imajo že podlago iz otroštva takšno, ki jim daje popolnoma vse možnosti za pretirano uporabo oz. izrabo ali karkoli želite slišati. Moj namen pisanja ni spoznavanje problemov vsakega drugega petnajstletnika.

Kljub temu, da je preveč dvomov in neskladnosti v nas samih je vseeno bolje, da se ukvarjamo s seboj, kot pa s svetom okoli nas. Ne mislim direktno na posameznike, ker včasih se je dobro ukvarjati z nekom drugim, tako lahko za borih par minutk pozabiš na svoje težave in probleme in se posvetiš nekomu oz. nečemu drugemu. In včasih je celo dobro, da se odklopiš od zunanjega sveta in se odpelješ stran, v naravo. Včasih sanjam svoje življenje. Mislim, da nisem edina.

Včasih se zamislim, tako naključno v pisarni. Zazrem se skozi okno in razmišljam, da bi vse skupaj lahko bilo bolje. Lepo bi bilo, če bi se nedotakljive romance nadaljevale tam kjer so se končale. Lepo bi bilo, če bi si ljudje od časa do časa vzeli čas za pogovor. Ljudje se premalo pogovarjamo. Ljudje še slabše poslušajo. Včasih komunikacijo primerjam z rezilom, preprosto zato, ker se je/ga ljudje bojijo. Besede ubijajo, seveda. Vendar ne, če jih znaš pravilno uporabiti. Pogovori s samim seboj.. ne pomenijo, da potrebuješ pomoč psihiatra. Pogovor s samim seboj pomeni, da si dovolj močan, da rešiš stvari tako kot se tebi zdi najbolje. Nad vsem tem pomenom posameznika s seboj in posameznika v družbi je seveda zaupanje, ki pride prvo. Šele potem se lahko začno razvijati globja čustva.. Moj večni niz besed v evforiji izgubljenosti pomena. Razumeš zdaj globino mojega dojemanja tvojih pogledov? Ne išči svojega ”raison d’etre”, samo bodi.

Priporočamo tudi

Obudimo čarobnost ročnega pisanja voščilnic
Se spomnite, kdaj ste nazadnje držali v rokah ročno napisano voščilnico? Ne glede na to, ali ste...
Premalo samozavestni? Cenite se!
Ste tudi vi ena izmed tistih žensk, ki jamrajo ob pogledu na svojo, po vašem mnenju katastrofalno,...
Nastopil je čas za novoletne zaobljube
Marsikdo se v prazničnih dneh, še posebej tik pred iztekom starega leta, zamisli nad svojim življenjem....
Kraj, kjer se končajo sanje?
Izguba službe z odpovedjo, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, konec statusa dijaka ali študenta je lahko...

Vaš komentar