Naroči se na RSS

Dokazano v laboratoriju: Dobrota je nalezljiva


Dobra dejanja – dejanja prijaznosti, radodarnosti in sodelovanja se širijo prav tako enostavno kot slabe stvari. Za korenitne spremembe v družbi, je potrebna le peščica posameznikov. V študiji objavljeni v začetku marca so raziskovalci iz Kalifornijske univerze, San Diega in Harvarda predložili dokaze, ki kažejo, da je kooperativno vedenje nalezljivo in se širi s človeka na človeka. Ko imajo ljudje koristi od prijaznosti, s tem da pomagajo ostalim in se tako počutijo na nek način poplačani, ustvarjajo vzdušje, ki vpliva na ducate ljudi v socialni mreži.

V študiji razkrijejo, da ko ena oseba, ki daje več denarja za pomoč drugim v neko blagajno, povečuje verjetnost, da bodo prejemniki tega denarja, v bodoče naredili tudi obratno. Ljudje iščejo možnosti, da sodelujejo med seboj. To ustvarja verižni učinek v katerem velikodušnost ene osebe vpliva na tri ljudi, nato pa tri ljudje vplivajo na še devet ljudi, kasneje pa se ustvari nekakšen val vplivanja.

Vpliv na kakovost življenja. Učinek traja, pove raziskovalec Fowler: “Ne greš nazaj in postaneš stari sebični jaz. Ker ko enkrat prestopiš prag sebičnosti, se ne boš vrnil, ker je nova lastnost močnejša.” Kot rezultat, denar, ki ga oseba da v prvem krogu se na koncu poskusa potroji, saj začetne osebe vplivajo na donatorstvo vseh ostalih.”To omrežje deluje kot ujemanje nepovratnih sredstev,” pojasni profesor Christakis.

Moč sodelovanja. Raziskovalci dokazujejo, da so vedenje, čustva in ideje nalezljive – vključno z debelostjo, srečo, prenehanjem kajenja in osamljenostjo. Ampak kot vse opazovane študije, bi lahko te ugotovitve tudi delno odražale dejstvo, da se ljudje odločajo za interakcijo z ljudmi, ki so jim podobni in so izpostavljeni istemu okolju in situacijam. Eksperimentalne metode so tukaj odpravile te dejavnike. Nalezljiv učinek v študiji je bil simetričen; nekooperativno vedenje se tudi širi, vendar ni bilo dokazano, da se širi bolj ali manj kot kooperativno, je povedal Fowler in dodal, da iz znanstvenega vidika, te ugotovitve kažejo zanimivo možnost, da lahko proces nalezljivosti pripomore k razvoju sodelovanja: sebični posamezniki in skupine imajo manj možnosti za preživetje kot posamezniki in skupine, ki sodelujejo. “Naše delo v zadnjih nekaj letih, ki preučuje delovanje človekove socialne mreže ter njegovega genskega porekla, nas je pripeljalo do sklepa, da obstaja globoka in temeljna povezava med socialnimi omrežji in dobroto,” je dejal Christakis. Tok dobrote in podobnih lastnosti, kot so ideje, ljubezen in prijaznost so nujne za življenje ljudi in socialnih mrež in po drugi strani, omrežja potrebujejo takšne lastnosti za širjenje.

Ljudje ustvarjajo socialna povezovanja ker jim to povezovanje, te naveze, odtehtajo težo bremena, ki ga nalaga življenje.

Priporočamo tudi

Ali je vse egoizem?
Po gledanju oddaje Big give, me je začelo razjedati vprašanje, ali lahko nekaj naredimo brez tega,...
Naučite se prepirati
Vsak par se vsaj občasno sooči z nestrinjanji, ki včasih prerastejo v hujše spore in zamere. Jih...
Vsaka peta ženska pade po stopnicah
Se vas dotakne? Nasilje nad ženskami je žal, vedno bolj aktualno v današnjem svetu. V veliki večini...
Bodi EKO frikica
"Biti eko frikica" pomeni skrbeti za svoje dobro počutje, hkrati pa ne škodovati ostalim okrog sebe...

Vaš komentar