Naroči se na RSS

Začel se bo Fig Frather 3


Še malo in prvi bruci se bodo začeli vseljevati v naše sobe. Proti večeru z možem sedeva na balkon, da se pogovoriva o urniku za naslednji dan.
“Si jim namestil kamere v sobe?” ga vprašam.

“Sem, brez skrbi;” je še uspel izreči in nemudoma zaspal.

Zgoraj napisan dialog je mišljen kot šala, vendar se nikoli ne ve, kajne? Na to me je spomnil mož, ko je bil prvič skoraj celo popoldne z njimi in jih sprejemal ter jim razkazoval sobe, ki naj bi jim nadomestile dom in jim dajale možnost študija ter brezskrbnega študentskega življenja. Ko me je klical, je rekel, da sedi na balkonu in jih opazuje skozi balkonsko okno, kako zlagajo hrano in pospravljajo kuhinjo.

“Kot bi gledal big brotherja,” je rekel.

In res je tako videti. Novi mladi obrazi, drugačne navade od doma, prilagajanje prostoru, pregledovanje sob… Kot živa lava se pretakajo po prostorih in težko upam, da bo to še naprej najbolj tiho stanovanje v bloku. Hudo bo, hudo.

Poleg vsega sem prvim nekoč podtaknila postavnega in lepega mladeniča, bruca, ki sem ga nazadnje videla, ko je še obiskoval občinsko knjižnico v osnovni šoli, ki jo je seveda že davno končal, le da se ta proces v moji glavi še ni predvajal. Spomin nanj je bil torej precej drugačen od dejanskega stanja, ki ga je fant pridelal v teh letih.

“A ti ga torej poznaš?” me je vprašal mož.

“Ma ja, to je en majhen priden fantek, tih kot miška, bister in odličnjak v šoli,” sem pohitela z odgovorom.

Ko so starši malega fantka pripeljali, ga mož po mojem opisu seveda ni spoznal. In tudi mali fantek, ki sem ga vsak dan postregla v knjižnici, ni vedel nič o meni. Še manj pa, kdo sem in kako izgledam kot telo.

“Čuj ti,” mi reče moj Štajerec po telefonu, “toti tvoj mali fantek je velik meter petinosemdeset, ima črno brado, pogosto hodi na balkon kadit in igra v rock bendu. Si prepričana, da sva dobila pravega?”

” Oooo?”, sem mu odgovorila. “A se piše Takointako?”

“Ja, se piše tako in tudi ime ima po tvojem spominu, torej mora biti on”, je že v smehu izjavil mož.

Takoj so se odločili, da ga poslikajo in teleportirajo do mene, kjer sem še nekaj časa buljila v ekran in bila čedalje bolj na Oooo? Koliko sem že stara? Ojoj, ojoj….

Vsakič, ko zazvoni telefon in se izpiše številka enega ali ene od njih, pomislim na najhujše.

“Ste že zažgali bajto?”, vprašam.

“Ma ne, pečemo pizza toast in ne znamo vklopiti te eksotične pečice,” se smehljajo zadaj.

Da ne bom gub dobila predčasno, sem se odločila za krajo ideje licenčne oddaje in s tem prekršila svoj etični kodeks glede intelektualnih pravic. Pa saj ne morem stalno misliti na to, če so izklopili plin, zaklenili vrata, zaprli okna, ugasnili luči, se zaklenili…..

Mladinci moji, Fig Frather vas opazuje, zato pazite, kaj delate!

Irena Sergeja Mulej, Študentske sobe Enkadom

Priporočamo tudi

Ženske imamo tako rade čevlje
Kadar se ženski pogovori začnejo nanašati na čevlje, se vedno pripravite na visok emocionalni pritisk....
Če nisi z mano, si proti meni?
Takole si je svoj življenjski pristop označila moja znanka. Po domače povedano: jemlji me tako, kakršna...
Ko si na robu… in se ponovno rodiš…
Kako sem doživela in preživela obsmrtno doživetje Začetek. Navsezgodaj zjutraj 19.10.1999...
Tudi muce močijo posteljo, mar ne
Zgornji stavek izrekam vedno znova takrat, ko na mojo sicer mestno in civilizirano mačko pritisnejo...

Vaš komentar