Naroči se na RSS

Vpliv osebnosti na odnos do živali


Ljudje se do svojega ljubljenčka obnašamo zelo različno. Naš odnos je tako pozitiven kot negativen. Če vzamemo za primer najbolj popularnega ljubljenčka-psa. Nekateri jih ljubkujejo, živijo z njimi v sožitju, dobesedno jih imajo za člana družine. Tak kuža spi povsod-v postelji pri lastniku, pa čeprav je bil pred petimi minutami na sprehodu. Je razvajen in ima vse najboljše, skratka živi kot kralj. Vendar pa nekateri kužki nimajo take sreče. Vzemimo za primer kakšno zavetišče ali pa morda kar najbližjega soseda v vasi; kuža deset centimetrov v blatu, umazan, poln bolh in drugih zajedalcev. Lačen in premražen cepeta pred svojo hišico in čaka, da bi se ga kdo usmilil in vzel v topel dom. Odnos ljudi do živali je torej različen. Kaj je razlog za to? Prav je, da se potrudimo razumeti tudi ljudi, drugačne od nas, saj lahko le tako kaj spremenimo.

Najpomembnejšo vlogo pri našem odnosu do živali imajo naša stališča do njih.

Neka teorija pravi, da so stališča trajni sistemi pozitivnega ali negativnega ocenjevanja, občutenja in aktivnosti v odnosu do različnih socialnih situacij in objektov.

Odnos do živali pa je odvisen tudi od osebnosti.

Eysenkova teorija osebnosti

Poznamo 3 dimenzije osebnosti. Prva je introvertnost-ekstrovertnost. Za ekstroverte je značilna družabnost, živahnost, podjetnost, aktivno in impulzivno vedenje, interes za okolico in dražljaje. Introverte pa označujejo nedružabnost, previdnost, interesi za lastno doživljanje bolj kot za okolico in notranji, subjektivni svet.

Drugo dimenzijo lahko povežemo z mnogimi tradicionalnimi opažanji razlik v obnašanju. Gre namreč za vedenje, ki ga takorekoč klasično označujemo kot čustveno labilnost (nevroticizem), za katero je značilna zaskrbljenost, nesproščenost, nerazpoloženje, občutek krivde, motnje v kontaktiranju, šibka odprtost za strese in frustracije, v nasprotju s čustveno stabilnostjo za katero pa je značilno čustveno kontrolirano vedenje, mirnost, pretežno dobro razpoloženje, zadovoljstvo z življenjem, obvladanost, samozaupanje, gotovost in osredotočenost.

Tretja dimenzija pa na eni strani označuje blagost, obzirnost, nesebičnost in zmožnost empatije, neagresivnost, pohlevnost, strpnost, prijaznost, zaupanje, skrbnost, vljudnost…na drugi strani pa brezobzirnost, pomanjkanje čuta za druge, agresivnost, drznost, neprijaznost…gre za nepsihoticizem-psihoticizem.
Vse tri dimenzije so med seboj neodvisne, kar pomeni, da introvertne osebe niso nič bolj, pa tudi nič manj nepsihotične kot ekstrovertne osebe. Tudi nevroticizem in psihoticizem sta kljub običajnim predstavam neodvisna med seboj. Zelo malo je ljudi, ki bi pripadali točno določenemu polu-večina nas je nekje vmes, vendar pa bi lahko rekli, da bolj, ko je človek čustveno stabilen, nepsihotičen ter ekstroverten, boljši odnos do živali ima. Iz tega bi se dalo sklepati, da ljudje, ki imajo do živali slab odnos tudi sami potrebujejo pomoč, spremembo v življenju.

Dalajlama je nekoč rekel, da se veličina naroda vidi po njihovem odnosu do živali. Kaj bi torej rekel o Slovencih (če sploh gre posploševati)?

Priporočamo tudi

Moje ime je Denar. Ali ni že skrajni čas, da se bolje spoznava?
Moje ime je Denar. Večina ljudi misli, da me dobro pozna, a v resnici sploh ne vedo kdo sem...Nisem...
Kaj pomeni pravo prijateljstvo?
V obdobju, ko naši odnosi velikokrat potekajo zgolj na virtualni ravni, ali pa drug za drugega sploh...
Predsodki o odnosih
Kateri odnos je danes pravilen in kateri napačen? Kdo je pravzaprav pristojen, da o tem presoja? Večina...
Zakaj ljudje lažejo
Laž in laganje obstajata verjetno tako dolgo kot zna človek govoriti. Če vprašamo kogar koli, kaj...

En komentar na objavo “Vpliv osebnosti na odnos do živali”

Vaš komentar