Naroči se na RSS

Serengeti je srce Tanzanije


Neka afriška legenda pravi, da je bila zadnja žival, ki jo je bog ustvaril gnu, in sicer tako, da je združil skupaj tiste dele živali, ki so mu še ostali. Res je sicer, da gnuji niso tako elegantne živali kot kakšne antilope pa vendar so najpomembnejša vez v verigi, ki tvori ekosistem Serengetija, narodnega parka v Tanzaniji. Največji fenomen znanstvenikom predstavljajo sezonske selitve skoraj dveh milijonov gnujev in 300 tisoč zeber in antilop. Te selitve so naobsežnejše in najdaljše na svetu. V deževni sezoni (decembra in junija) se gnuji zberejo v kraterju Ngorongoro zaradi parjenja. Ko pa se pokrajina začne izsuševati, se vrnejo na sever, saj ima Serengeti stalne vodne vire. Selitev traja približno pet dni, prepotujejo pa okoli 200 kilometrov. Med naporno potjo mnogi (predvsem šibkejši člani) podležejo številnim mačjim plenilcem.

V začetku 60 let se je Tanzanijska vlada odločila postaviti ograjo, ki bi gnujem preprečila vstop na območje narodnega parka Ngorongoro, vendar so jo v nekaj urah poteptali. Človek pač nima moči niti pravice spreminjati vedenja živali, ki je del njihovega genetskega zapisa že tisočletja. Sedaj pa hočejo čez Serengeti zgraditi še cesto, ki bi presekala zelo pomembne migracijske poti. Gradnja naj bi se začela leta 2012.

Biološko in geografsko je regija, ki obsega Serengeti in Ngorongoro ter Kenijski narodni park Maasai-Mara ena najstarejših zdravih ekosistemov na svetu, saj je na tem območju divjina ostala bolj ali manj nedotaknjena že od Pleistocena (milijon let).
Ime Seregneti v Masajščini pomeni večna pokrajna, razteza pa se na 5800 kvadratnih miljah. Narodni park na tem območju je bil razglašen l. 1951.
Na območju se nahajata 2 glavna vodna vira, ki popolnoma presahneta le v najbolj sušnih letih, na planoti pa je še veliko jezer ter močvirij. V deževni sezoni je Seregneti eno samo veliko močvirje, v sušni dobi pa skorajda puščava.

Poleg gnujev območje poseljujejo še zebre, impale, različne vrste antilop in gazel ter plenilci; leopardi, gepardi, približno 3000 levov ter hijene in šakali. Območje si deli še približno 1500 slonov, nosorogi, bivoli, povodni konji, žirafe, krokodili, svinje bradavičarke, vidre, primati, mungosi ter približno 350 vrst ptic, vključno z noji. Zaradi svoje raznolikosti je Seregneti zelo priljubljena safari destinacija.

V osrčju in na zahodu zelo dobro uspevajo palme dateljev in akacije, katerih izvlečke iz plodov uporabljajo v kozmetični industriji. Čeprav območje ni primerno za kmetijstvo pa se na obrobjih vseeno močno pozna človeška dejavnost. Ocenjujejo, da Masajske skupnosti letno nelegalno pobijejo približno 4000 antilop za hrano. Prizadevanja vlade za ozaveščanje lokalnih skupnosti niso obrodila želenih sadov. Čeprav turizem Tanzaniji predstavlja drugi največji prihodek pa so masajske skupnosti od tega deležne le drobtinic.

Priporočamo tudi

V pasti virtualnega sveta
Tudi meni se je zgodilo. Od lepega moj mož in čudovita prijateljica Tanja, od grdega en kup opravljivih...
Ljubezen na preizkušnji
Ne še ena love story Beseda obstane na papirju. Želela mu je napisati sporočilo, ki bi ga videl,...
Piščanec iz soje je bolj zdrav
Videti je kot piščanec in je tudi enakega okusa. Vendar je soja! Za razliko od nekaterih jedi, ki imajo...
Največje napake pri ličenju
1. Uporaba pretemnega pudra Dosti žensk uporablja pretemne odtenke pudra, ker si želijo izgledati...

Vaš komentar