Naroči se na RSS

Nikoli ji ne bom rekel, da je moja mami


Tadej Janežič, 17 let: Kje sta, moja mami in oči?

Tadej Janežič je rejenec že celo življenje. Njegova biološka mati ga je rodila pri 19 letih: “Pri njej sem bil samo tri mesece in te tri mesece me je slabo preživljala, zato sem komaj ostal pri življenju in zaradi slabe prehrane sem moral v bolnico.” Ob vrnitvi iz bolnice, ga je biološka mati, na predlog centra za socialno delo, poslala v rejniško družino.

“Rejnica me je bila zelo vesela, ker ima zelo rada otroke. V reji je imela že čez 35 otrok, kar pomeni da poklic zagotovo opravlja z ljubeznijo,” pravi Tadej. Ob rojstnih dnevih, so prišli na obisk rejničini sorodniki in na teh zabavah, pravi najstnik, se je vedno počutil odmaknjenega: “Ker nisem bil njihov sorodnik se kaj dosti niso ozirali name. Samo moji rejnici je bilo mar, ker je zelo skrben človek.” Takrat je razmišljal in ugotovil, da ga bi zagotovo sprejeli, če bi bil njihova kri. “Videl sem kako držijo skupaj in kako so pomembni drug za drugega. Sorodniki od rejnice, so se kdaj pa kdaj menili za kakšen izlet, ampak mene v to niso nikoli vklopli, ker dobesedno nisem njihov. Prav tako so med poletjem vsi hodili na morje in dosti ljudi me je vprašalo, kje sem bil pa jaz na morju. In moral sem povedati, da nisem bil, saj rejnika ne hodita na morje zaradi visoke starosti.”

Tadeja najbolj boli, da je rejništvo začasna nastanitev, on pa živi v rejništvu že celo življenje. Strah ga je, da ga bodo pri 18-ih letih vrgli na cesto: “Socialne nimaš več, njihov sorodnik pa nisi in nimaš po domače povedano, kaj iskat tam. Meni je žal, da me niso posvojili, saj sem šele sedaj ugotovil, kaj vse sem izgubil. Mesto, kamor bi  pripadal. In jaz se ne strinjam z državo, da bi morala moja biološka mama podpisati pogodbo, da se strinja, da grem lahko v posvojitev. Če mati svojega otroka ne pride pogledat v roku treh let, pove to veliko.

Mene je moja mati prišla nazadnje pogledat pred 12 leti. Vidim, da me ne spoštuje in nima nobenega odnosa do mene. In zaradi tega menim, da nima nobene pravice se podpisovati zame. Očitno ji “dol visi”, kakor da me ni!” Tadej pravi, da mu prava mama več nič ne pomeni: “Nikdar v življenju ji ne bom rekel, da je moja mami. Za starše hočem ljudi, ki jim bo mar zame, mi bodo nudili zavetje skozi celo življenje, predvsem pa si želim, da bi končno imel sorodnike! Ker v reji te kdaj pa kdaj ponižajo, ker itak si za njih nekdo, ki je prišel iz levega ovinka.

Če si pa posvojen, te pa ne bo nihče ponižal, saj si “žlahta” in držimo skupaj” V sloveniji ravnajo nepravilno, pravi Tadej, saj je več otrok v reji kot v posvojitvi in da nekateri ne razumejo, da je rejništvo začasno bivališče tega otroka: “Moji občutki so zelo težki, ker lovim zadnji vlak za posvojitev. Zato sem sam stopil do CSD-ja in jih prosil, da mi najdejo posvojitelje. Še vedno bom hodil na obisk k moji sedanji rejnici, vendar komaj čakam, da me nekdo posvoji in da bodo lahko na moje zabave prišli tudi ljudje, ki so “po moji strani”. Še posebaj pa komaj čakam, da bom končno lahko izgovoril besedi MAMI in OČI!”

Priporočamo tudi

Z medicinskim silikonom nad menstruacijo 3. del
Nadaljevanje članka: Z medicinskim silikonom nad menstruacijo 2. del V roku naslednjih dni je uporaba...
Če nisi z mano, si proti meni?
Takole si je svoj življenjski pristop označila moja znanka. Po domače povedano: jemlji me tako, kakršna...
Ženske imamo tako rade čevlje
Kadar se ženski pogovori začnejo nanašati na čevlje, se vedno pripravite na visok emocionalni pritisk....
Z medicinskim silikonom nad menstruacijo 1. del
Najpogostejši odziv na omembo silikonske menstrualne skodelice Mooncup je: "UFFF!" Morda je to zaradi...

4 komentarjev na objavo “Nikoli ji ne bom rekel, da je moja mami”

  1. Barbara Rudolf pravi:

    Lepo, da je izpostavljen tak primer, ki ni osamljen. Tadeja pa kar dobro razumem, saj poznam nekaj ljudi ki so bili v rejništvu in vsi govorijo isto, kako jih je bilo strah pred 18. rojstnim dnem, da jih bodo vrgli iz hiše. To se žal v velikih primerih tudi zgodi. Država naj ukrepa, da otroci ne bodo trpeli, saj oni niso prav nič krivi za obnašanje njihovih staršev.

  2. Jasna pravi:

    Zelo zanimiv članek, ker daje vpogled v (žal zastareli) sistem, ki zahteva podpis biološke mame (ne glede na to koliko stikov ima s svojim otrokom), hkrati pa prikazuje stisko mladega človeka. Upam, da se bo našel kdo, ki bo Tadeja posvojil, hkrati se pa človek zamisli nad starši, ki to niso sposobni biti.

  3. Angelca pravi:

    Tadej res zanimiv članek, in upam, da si dobil že starše. Če ne se javi na gornji naslov.

  4. nataša pravi:

    tudi jaz poznam primer…vendar v tem primeru je mamica umrla…rejnica in njeni so ga pa izkoristili z obljubami,da bo del hišice,(ki je zares stara in v katero sva z rejencem po poplavi kar precej vložila in obnovila,tudi del izolacije in nova okna),po smrti rejnice njegova…na koncu sva oba dobila brco v rit in za vse obrisala pod nosom…žal,življenje je res kruto…ampak midva sva srečna in na svojem
    Tadeju privoščim in upam,da je res že našel nekoga,ki mu lahko reče…MAMI,RAD TE IMAM !

Vaš komentar