Naroči se na RSS

Ko greš na pot z neznancem


Potovanja so stresna, tako pozitivno kot negativno. Ko se enkrat odločiš, da boš šla, kam boš šla in zakaj, se odprejo še nekatera vprašanja. Eno izmed njih je, koga boš vzela s sabo. Odločitev je lahka, če imaš partnerja in otroke in z njimi načrtuješ dopust. V večji dilemi se lahko znajdeš, če si samska. Kakšne so možnosti?

Najprej seveda povprašaš prijateljice. S temi pa je tako, da kljub temu da ste si dobre, ni nujno, da imate enake interese. Sama nikoli nisem mogla potovati s prijateljicami. Ena je šla na morje s fantom, druga je že imela otroka in ni šla nikamor, tretjo je bilo strah potovati v lastni režiji in tako prijateljice niso prišle v poštev za sopotnice. Zdi se mi fino, če imaš prijateljico, s katero lahko potuješ in vaju zanimajo enake stvari, vendar na žalost tega nisem nikoli izkusila.

Sama na pot. Zakaj ne? Če si dovolj pogumna, se odpravi. V resnici sploh ni tako težko. Pač greš. Če se dobro pripraviš na pot in poskrbiš za varnost, potem ne bi smelo biti problema. Težave lahko nastopijo kadar koli, če si sama ali če s kom potuješ. Če si sama, lahko z užitkom preizkušaš svojo komunikativnost in verjemi, spoznala boš cel kup ljudi.

Sopotnika si lahko poiščeš tudi preko spleta. Enostavno greš na popotniške forume, vpišeš, kaj bi rada in kdo si. Tak način je postal precej pogost. Kot vsaka stvar, pa ima tudi ta dve plati. Najprej se odloči, če bi rada šla z eno osebo ali več ljudmi. Od tebe je odvisno, koliko ljudem se lahko prilagajaš. Govorimo pa o ljudeh, ki jih še ne poznaš. Odloči se, ali naj bo sopotnik ali sopotnica. V vsakem primeru se prej spoznajta in ugotovita, če imata enake interese. Če izbereš moškega, boš takoj naletela na slavno debato o (ne)prijateljstvu med moškim in žensko.

Sama se s tem nisem obremenjevala, ker sem se ravno spoznavala z moškim, ki je sedaj moj mož, na potovanje pa sem se vseeno odločila iti, saj sem ga načrtovala že mesece prej. Dobila sem se z dvema moškima, ki sta se javila na moj oglas. Prvi mi je postavljal precej čudna vprašanja, kot na primer kaj imam raje, mačke ali pse, češ da to veliko pove o meni. Pa da naj naštejem pet pridevnikov in tako opišem svojo sanjsko plažo. Resnično se mi ni dalo celo potovanje razmišljati, kaj bom »pametnega« odgovorila, da bom dobro izpadla. Zato sem izbrala drugega sopotnika, ki se mi je javil. Tudi on je ravnokar spoznaval dekle, ki mu je bilo všeč, tako da je bilo to rešeno. Vsi smo razumeli, da sva midva potovanje načrtovala že prej, poleg tega pa se res nisva privlačila.

Šla sva torej za en mesec na potovanje. Bil je izredno pošten, ko sva kar koli plačevala, sva vse pravično razdelila na polovico. Bila sva izredno enakopravna. Bila sva res samo sopotnika. Kot ženska nisem bila deležna nobene posebne pozornosti. Odkrito povedano sem to pogrešala, recimo moj mož mi vedno odstopi sedež pri oknu, če si ga želim; mi pridrži vrata, nese prtljago. Take stvari. S tem sopotnikom sva si vse “pravično” delila vso pot. Enkrat sem sedela na avtobusu pri oknu jaz, drugič on. Svojo prtljago sem seveda ves čas nosila sama. Sicer to veš, preden greš na pot, vendar včasih kakšna pomoč prav pride. Večino poti si nisva imela kaj povedati, enostavno z nekom ne najdeš stika. On je pisal dnevnik za svoje dekle in ji opisoval, kaj se mu dogaja, da bo lahko kasneje podrobno vse prebrala. Jaz pa sem šla velikokrat v spletne kavarne prebirat svojo e-pošto v upanju, da mi je pisala moja simpatija. Včasih sem šla večkrat v enem dnevu za nekaj minut na internet, zato da sva si dopisovala.

Ko sva se s sopotnikom vrnila s potovanja, sva se na železniški postaji prijazno poslovila z izjavo, da si bova izmenjala fotografije, vendar se nisva nikoli več slišala.

Ravno zaradi tega članka sem pobrskala po spominu (ker sem skoraj pozabila njegov priimek) in ga poguglala. Odkrila sem, da je še vedno s tisto žensko in da imata sinčka. Tudi jaz sem s tistim moškim, s katerim sva se spoznala pred omenjenim potovanjem, in imava sinčka.

Moja ena in edina izkušnja iskanja sopotnika preko spletnih forumov je bila pozitivna, ker je bilo vse v redu, nič hudega se mi ni zgodilo in varno sem se vrnila. Negativen priokus pa mi je pustilo le to, da se s sopotnikom nisva našla kot sogovornika in sva na poti bila velikokrat tiho, če sva bila sama. Situacijo so na srečo reševali drugi popotniki, ki sva jih srečevala.

Če torej iščeš sopotnika preko spleta, si ga poišči nekaj mesecev prej in ga poskušaj čim bolje spoznati. Vedi pa, da se s prijatelji in znanci na poti lahko še huje skregaš. Ravno zato, ker se bolj poznaš z njimi in ste bolj domači drug z drugim.

Priporočamo tudi

Rešitev za vaše spodnje perilo
Bra saver? Že samo ime veliko pove, saj pomeni rešitev za nedrčke. In za kaj gre? Zagotovo ste...
Kraj, kjer se končajo sanje?
Izguba službe z odpovedjo, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, konec statusa dijaka ali študenta je lahko...
Drzen in pogumen, zakaj pa ne?
Na tem svetu je veliko ljudi. Vsak izmed nas ima svojo zgodbo. Eni živijo svoje sanje, medtem ko drugi...
Z letalom preko spleta
Življenje nas sili, da vedno več stvari opravimo preko spleta, elektronsko, s to ali ono napravo. Da...

En komentar na objavo “Ko greš na pot z neznancem”

  1. domovoj pravi:

    Bizarna izkušnja. Okej, potovati v družbi je bolj praktično, manj opazno, morda ceneje in predvsem zabavneje. Ampak v tvojem primeru potovanja s popolnim neznancem še to ne. Sam se zato na pot še najraje odpravim sam, če pa že v družbi, pa obvezno in zgolj z dobrim prijateljem.

Vaš komentar