Naroči se na RSS

Floskule o varčevanju energije


Danes bi v Mariboru lahko bil lep dan. In tudi je. Moj e-termometer kaže 26 stopinj, napovedali pa so jih kvečjemu 25.

Okrog devete zjutraj sem se odpravila po nujnih uradniških opravkih v center mesta, skoraj dirjala od ene do druge pisarne, vmes celo slekla suknjič in ga nosila naokrog kot simbol tega, da je še vedno april, žge pa malo bolj in celo preveč.

Res sem bila hitra. V uri in pol sem obiskala precej državnih uradov, uredila potrebne zadeve in se odpravila tudi do poslovne stavbe, v kateri so odvetniki, računovodski servisi, nepremičninarji, turistični agenti …

Prišla sem deset minut prezgodaj in sedla na stol za goste poleg dvigala. Stopnišče, dvigalo, vse prazno. Ni me zeblo. Niti najmanj. Radiator na stopnišču poleg dvigala je bil vroč! Sredi ljubega Maribora so ogrevali stopnišče poleg dvigala!

Uredim, opozorim na nepotrebno ogrevanje ter se odpravim ven iz vroče stavbe.

Ura je deset in nekaj. Zunaj pripeka aprilsko sonce, opozorim na delujoče gretje še tretjega in četrtega na svoji poti. Nihče me ne razume.

Okej. Pa bodi tako.

Parkirala sem v Cityju, v drugi etaži. Vstop na moje parkirišče je možen tudi direktno s ceste. Odprem vrata, bolje povedano povlečem jih, ker na njih piše VLECI … Pridem na hodnik parkirišča City, sama stopnišča, obložena s kamnom, vsepovsod vrata. Desno od vhoda me preseneti radiator, ki je dobesedno žarel.

Si predstavljate? Hodnik do parkirišč je bil sredi najbolj toplega aprilskega dne tako zelo ogrevan, da bi se lahko v njem savnala.

Zdaj pa mi povejte,

- naj še dalje nosim krompirjeve olupke v posodo za kompost;
- naj me sploh zanima usoda tega planeta, če pa se odgovorni za to sploh ne zanimajo,
- naj bom še dalje osveščena glede porabe zemeljskih virov, če mi le ti puhtijo v zrak na vsakem koraku,
- saj bi bila, ampak …

jaz nimam nobenih potomcev, za katere bi me moralo skrbeti, kaj bo s tem planetom!?

Pa ljudje moji, začnite razmišljati drugače. Imate otroke in vaši otroci bodo imeli svoje otroke … A jim želimo to sporočiti?

Namesto odgovorov pa potem gledam neke nostalgične prispevke o tem, kako je bilo v socializmu lepo. Super!!! Kar pojdite nazaj v to obdobje! Bencin samo na določen dan, meso samo za nekatere, strupi vedno za vse, udba vedno korak pred vami … Pa neke EU uredbe in odredbe, ki nas nekam uvrščajo … Pa ljudje moji, mi smo s takim načinom ravnanja z energijo še vedno v socializmu! Ne, dragi moji, ni res, da je Slovenija ena majhna državica, ki si vse lahko privošči. Vsak od nas mora prispevati k temu, da bomo dobri, lepi in pošteni.

Mene žalosti, da se z naravnimi viri ravna tako mačehovsko. A je res treba ogrevati kleti in garaže sredi vročine? Jih je sploh treba ogrevati? In če jih je treba, za koga in kakšen pomen ima ogrevanje hodnikov?

Naj torej pošljem to sporočilo tudi na Mestno občino Maribor?

Irena Sergeja Mulej, Študentske sobe Enkadom.com.

Pridružite se debati o tej temi na našem forumu

Priporočamo tudi

Cestni bonton – popolna neznanka
Vsak dan, ko se vozim domov iz službe, opazujem egoistične voznike, ki izsiljujejo, prehitevajo po...
Darilo za mojega
Danes čistim dimnik, da bo pripravljen za vsa darila, ki jih bo poslal božiček. Sprašujem se, kako...
Ob oknu
Sedel je ob oknu. Videti je bilo, da so njegove misli odtavale daleč stran. V pogledu je bilo čutiti...
Kje se je izgubila kultura
S sinom starim pet let in pol sva se odpravila na lutkovno predstavo Obuti maček. Pravljico že pozna,...

Komentirajte na objavo “Floskule o varčevanju energije”

  1. Barbara Rudolf je rekel/-la:

    Lepo napisanoSmile

    Nažalost se to ne dogaja samo v Mariboru. Znanka lani razlagala, da se to dogaja sredi poletja v Ljubljani (radiator žari od toplote, uslužbenci pa vklapljajo klimo) vse skupaj je res žalostno.

    Najbolj me pa žalosti to, da vsi tisti, ki se zauzemamo za boljši jutri našega Planeta izpademo totalni bebci, ker se trudimo in naš trud je en prazen nič… tisti, ki bi morali ukrepati se pa samo smejijo.

    Za zjokat, ampak jz se bom še naprej trudila, da se kaj spremeni na tem področju. Pa če sem samo ena majhna kaplica v morje, upam da bo kmalu jezeroLaugh

  2. Petra je rekel/-la:

    treba je vztrajat…

  3. Barbara Rudolf je rekel/-la:

    Sej  kej drugega nam tako ali tako ne preostane.

  4. Urška Gerbajs je rekel/-la:

    Tudi jaz sem mnenja, da zaradi tega še ni treba odnehat, koliko je še takšnih področij, kjer smo v manjšini, amapk vztrajnost se (baje) izplača in vredno je poskusiti. Jaz si ob takšnih trenutkih vedno ponovim stavek, ki sem ga prebrala v Dinaninem članku o testiranju na živalih in bojkotiranju takšnih proizvodov:

    Ne pozabite, da se 10.000 kilometrov dolga pot začne z enim samim
    korakom. Kritična masa, ki lahko naredi spremembo, se začne z eno samo
    osebo. Če ne zdaj – kdaj? Če ne vi – kdo?

  5. Ana je rekel/-la:

    Jaz bi take radiatorje enostavno zaprla! Ne bi bilo prvič… ;)

Vaš komentar