Ščitnica je majhna, vendar izredno pomembna, žleza z notranjim izločanjem. To pomeni, da proizvaja hormone in jih oddaja v kri, ki jih nato razporedi po celem telesu. Ščitnica izloča hormona T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin), ki ju mora biti ravno dovolj. Njuno delovanje uravnava hipofiza, ki leži v možganih, sicer pa ščitnica nadzoruje tudi delovanje drugih žlez, denimo jajčnikov in nadlevične žleze.
Včasih deluje preveč (prekomerno proizvaja hormone) ali premalo (količina hormonov ščitnice je prenizka). Ščitnica se lahko tudi poveča – vse tri spremembe so povezane z določenimi simptomi. Če je preveč aktivna, to imenujemo hipertiroza, najpogosteje se z njo soočajo ženske med 20. in 50. letom starosti. Simptomi, ki namigujejo na povečano delovanje (preveč hormona tiroksina), so predvsem pohitreni presnovni procesi, pogoste driske, motnje v spanju, utrujenost, občutljivost na svetlobo, povečano potenje, občutek vročine itd. Kljub povečanemu apetitu, bolnik navadno shujša, starejše pa pestijo tudi težave s srcem. Ker je med raznolikimi simptomi včasih tudi tesnoba, zdravniki sprva velikokrat pomislijo na depresijo. Da bi to možnost izključili, je nujen pregled pri osebnem zdravniku, ki vam najprej odvzame kri, v primeru rezultatov, ki namigujejo na težave s ščitnico, pa vas napoti še dalje, na preiskave in mnenje tirologa (specialista za ščitnico), ki denimo v Ljubljani deluje na Polikliniki.
Premajhno delovanje ščitnice in posledično premalo hormona imenujemo hipotiroza, pri tej anomaliji gre za obratne simptome – upočasnjene prebavne procese. Tudi ta oblika najpogosteje prizadene ženske, pa tudi starejše ljudi. Obe obliki lahko zdravimo s tabletami, ki jih morajo nekateri jemati vse življenje, predvsem pa je zdravljenje najpomembneje prilagoditi vsakemu posamezniku; denimo primeren odmerek radioaktivnega joda za tiste, s prekomernim delovanjem, saj naj bi jod uničil ravno pravšnjo količino ščitničnega tkiva, na žalost pa se zatem bolezen pogosto spreobrne v svoje nasprotje – premajhno delovanje, zato pacient jemlje dodatne, ščitnične hormone. Še ena oblika nepravilnega delovanja ščitnice je golša, katere znak so predvsem izbuljene oči, ki lahko nastopijo že nekaj let pred boleznijo, in hkrati prekomerno delovanje ščitnice. Tudi to obliko se zdravi s tabletami in mazili proti srbečici, golša pa velikokrat ostane.
Nemalokrat se pacienti soočijo s prepovršnimi zdravniki, ki količino ščitničnih hormonov v krvi ocenjujejo zelo na široko in se ne zmenijo za manjša odstopanja od normalnih vrednosti hormonov. Če ima pacient kljub temu še naprej težave in ostali izvidi niso pokazali ničesar, ima pravico zahtevati, da ga zdravnik vseeno pošlje še na dodatne specialistične preiskave. Nemalokrat se namreč zgodi, da je krvni izvid skorajda normalen, pregled pa odkrije nepravilno delovanje (pogosto preko ultrazvoka), ki včasih zahteva celo kirurško odstranitev ščitnice. Čeprav se tudi na ščitnici lahko pojavi rak, pa je večinoma popolnoma ozdravljiv in ena izmed takšnih oblik raka, ki jih imajo zdravniki najbolj pod kontrolo.
Kaj pa lahko storimo sami? Ščitnica nam bo hvaležna ob povečani količini popite tekočine, ključnega pomena pa je tudi jod, ki ga najdemo predvsem v ribah.
Pridružite se debati o tej temi na našem forumu
|
|
|
|
|
Copyright © 2009 Mikavna.si. Izdelava in marketing: Haris.si, Theta healing & Netlife.si.
zelo koristne informacije
hvala:)
Če je premalo aktivna, to imenujemo hipertiroza
-to ste narobe povedali, če je premalo aktivna je HIPOtiroza, če je preveč aktivna pa HIPERtiroza
se opravičujem,Tina imate prav: sem zamešala..
pravilno je- hipertiroza je preveliko delovanje (in ne premajhno)
rej je to vse
rej je to vse