V obdobju, ko naši odnosi velikokrat potekajo zgolj na virtualni ravni, ali pa drug za drugega sploh nimamo več časa, se postavlja vprašanje, kaj je pravo prijateljstvo. Pravi prijatelj naj bi bil nekdo, ki se iskreno zanima za nas: naše doživljanje sveta, samega sebe ter ljudi okrog nas, za naša čustva in razmišljanje. Prijatelj je nekdo, ki nas posluša, skuša svetovati in se vživeti v našo vlogo.
Pa sploh imamo prave prijatelje? Nekateri pravijo, da ima vsak izmed nas veliko znancev, a malo prijateljev. Znanec je nekdo, s katerim občasno poklepetamo, morda se celo vidimo vsak dan. To so lahko sodelavci, sosedje iz bloka ali nekdanji sošolec. Razlika je v tem, da življenja znancev ne poznamo tako podrobno, v njihova doživljanja se ne vživimo, temveč z njimi navadno kramljamo o manj zahtevnih temah. Po mojem mnenju z njim bolj izmenjujemo informacije, prijatelj pa je nekdo, kjer so v naš odnos z njim vpletena čustva, saj ga imamo radi in nam zanj ni vseeno.
Čeprav se v kaosu polnega urnika vidimo le malo, pa prjateljstvo ne definira kvantiteta, temveč kvaliteta odnosa. Čeprav smo z nekom v stiku zgolj po elektronski pošti ali telefonu, ker ta oseba živi na drugem koncu države ali celo tujini, še vedno lahko prijateljujemo. Tudi če se nekdo ves čas pritožuje, mi pa ob tem sploh ne pridemo do besede, to ni pravo prijateljstvo.
Seveda vsakdo rad tu in tam pojamra, saj včasih naletimo na življenjske prelomnice, ki so zelo težavne, in ob njih potrebujemo prijateljsko oporo. Takrat je seveda normalno, da eden izmed prijateljev govori več, drugi pa je v vlogi poslušalca. Vendar pa naj bi sicer veljalo, da sta kompatibilna: da drug drugega poslušata in tudi oba govorita ter znata preceniti, kdaj prijatelja morda preobremenjujeta. Kajti tudi odnos, kjer nekdo svoja čustva do potankosti razloži, drugi pa vse te energije sprejema kot koš za odpadke, ni enakovreden. V tem primeru oseba potrebuje terapevta, kar prijatelji seveda občasno tudi smo. Pa vendar naj bi bil to enakovreden odnos, kjer je najpomembneje, da v njem čutimo pozitivno energijo.
Pravo prijateljstvo je za vsakogar nekaj drugega. Morda nekomu ogromno pomeni že dejstvo, da se nekomu lahko zaupa, ali da z njim lahko preživi nekaj športnih uric tedensko. Tisto, kar združuje vse prijatelje, pa so dobre namere in iskrenost. Vsak ima svoje skrivnost, vendar bi naj bil prijatelj nekdo, ki mu razkrijemo vsaj del duše. Pomembno vprašanje je tudi, ali smo sami dobri prijatelji. Včasih pride tudi do trenutka, ko moramo stara prijateljstva pozabiti in pustiti, da v naša življenja pridejo novi ljudje. To je takrat, ko imamo občutek, da z osebo nismo več na enakem nivoju, da so razlike med nami že moteče in prevelike. Ko se nikakor ne moremo strinjati z ravnanjem te osebe, ali pa ona noče razumeti nas. Včasih je pač bolje, da pot nadaljujemo sami.
Pridružite se debati o tej temi na našem forumu
|
|
|
|
|
Copyright © 2009 Mikavna.si. Izdelava in marketing: Haris.si, Theta healing & Netlife.si.
Zelo zanimiv članek, Sara!
mene pa zanima,. če je kakšna izmed avtoric ali pa obiskovalk foruma
iz Maribora? Sama sem namreč na novo priseljena tja (skorajda, kakšen
dan še vseeno preživim v Lj), pa iščem kakšno družbo za klepet:)..
mogoče ne ravno ta mesec, gužva z izpiti, malo kasneje pa:))..
sicer
pa se tudi med učenjem priporoča premor