Naroči se na RSS

Zakaj ljudje lažejo


Laž in laganje obstajata verjetno tako dolgo kot zna človek govoriti. Če vprašamo kogar koli, kaj razume pod pojmom laganje, bo znal našteti vsaj nekaj značilnosti te taktike v medosebni komunikaciji. In ne bomo zelo zgrešili, če rečemo, da bo večina označila laganje kot nekaj negativnega, nezaželenega, škodljivega. Tako za osebo, ki laže, kot za osebo, ki je tarča laganja in nenazadnje za odnos med dvema. Naj bo to zgolj službeni, prijateljski ali intimen odnos. In hkrati z zavedanjem, da je laganje nekaj nezaželenega, je videti, da je tudi (neizogiben) del komunikacije mnogih ljudi. Kar 91 odstotkov ljudi naj bi namreč zelo pogosto lagalo o zadevah, ki se jim zdijo nepomembne, o pomembnih zadevah naj bi lagalo dobrih 30 odstotkov ljudi. Partnerju, družini in prijateljem naj bi lagalo od 69 do 86 odstotkov ljudi.

Moški in ženskaCilj laganja je zavesti z namenom škodovanja drugi osebi in/ali doseganja koristi zase. Neresnično, prirejeno ali v drugačen kontekst postavljeno izjavo, dejstva ali okoliščine namerno predstavimo drugi osebi kot resnične. V današnjem času je vedno bolj aktualna posebna vrsta laganja, in sicer laganje v virtualnem svetu, kar gre nekako z roko v roki z vedno večjo aktivnostjo posameznika v svetu interneta. O tem bomo govorili v katerem izmed naslednjih člankov.

Razlogi za laganje so številni, mednje štejemo željo po izogibanju kazni, negativnim posledicam, konfliktom, zavrnitvi ter tudi željo ustreči nekomu (neiskrena pohvala nekomu, da se ta ne bi počutil slabo). Nekateri so prepričani, da je laganje neločljivi del človeške komunikacije in poudarjajo predvsem dva povoda za laganje, in sicer želje po nagradi in po izogibanju kazni. Ali bomo lagali ali ne naj bi bilo torej odvisno od preračuna ali nam bo laganje prineslo dovolj veliko nagrado oziroma ali nam bo omogočilo, da se izognemo taki ali drugačni kazni.

Ljudje naj bi lagali skoraj refleksno, da bi ohranili pozitiven vtis pri drugih ljudeh. Raziskave so pokazale razlike v laganju glede na spol. Sicer naj bi tako moški kot ženske lagali podobno pogosto, razlika naj bi bila le v tem, da so pri moških razlogi za laž bolj egoistični, v smislu iskanja koristi zase, ohranjanja lastnega ‘dobrega imena’, medtem ko naj bi se ženske bolj posluževale tako imenovanih dobronamernih laži, s katerimi želijo doseči, da bi se druga oseba počutila bolje.

Kaj pa dobronamerne laži?

Nekateri namreč trdijo, da so lahko v nekaterih situacijah laži veliko bolj koristne kot prava resnica in razlikujejo bele oziroma dobronamerne laži, katerih cilj naj bi bila dobrobit tistega, ki mu lažemo od črnih oziroma zlonamernih laži, katerih cilj je škodovati drugemu ali doseči korist zase na račun drugega.

LaganjeJe torej laganje manj slabo, če ocenjujemo, da bodo posledice laganja bolj koristne kot posledice resnice oziroma, da bi osebi, ki ji lažemo poznavanje resnice bolj škodilo kot laž. Komu je v takih primerih prepuščena odločitev o tem, kaj je bolje za koga?
Vprašanje je, ali bi se, kljub vsej dobronamernosti posameznika, oseba, ki ji nekdo laže, strinjala, da je to bolje, kot da bi poznala resnico, naj bo to prikrivanje resničnega zdravstvenega stanja posameznika v izogib malodušju, laganje o dejanskem položaju podjetja, da zaposleni ne bi bili preveč zaskrbljeni, ali laganje partnerju, da ne bi omajali zaupanja. Zagovorniki belih laži trdijo, da laži v številnih primerih lahko rešujejo življenja, zmanjšujejo možnost konflikta ali zaščitijo posameznika pred sramoto in bolečino. Upravičeno? Odločitev posameznika.

Tudi avtorji, ki se sistematično ukvarjajo s proučevanjem laganja si niso enotni. Medtem ko eni zagovarjajo pozitivne učinke tako imenovanih dobronamernih laži, so drugi prepričani, da je laganje nedopustno ne glede na situacijo, razlog ali primer v katerem bi bila laž uporabljena, saj laganje negativno vpliva na zaupanje in spoštovanje v medosebnih odnosih.

Odločitev o tem, ali se bomo zlagali ali ne, je torej odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi so naše potrebe in vrednote. Ker pa ima že sama beseda ‘laž’ ali ‘laganje’ negativno konotacijo, znamo biti pri poimenovanju laganja zelo iznajdljivi, saj laž, ki zveni tako negativno, raje poimenujemo kako drugače, bolj nevtralno, če ne že kar pozitivno, in sicer z omiljenimi izrazi kot so kontrola sporočanja, olepšanje resnične situacije, prireditev informacij, ker nekomu enostavno želimo vse najboljše, zamolčanje ‘ne bistvenih’ podatkov in drugo.

Težko se ne bi strinjali z mnenjem, da je laž iz tega ali onega razloga, nekaterim ljudem zelo zanimiva. Medtem ko sta za ene laž in laganje predvsem nekaj, kar ogroža njihove cilje in interese, je za druge zgolj taktika za doseganje odobravanja, pohvale, materialnih in drugih koristi ali izogibanje nečemu.

Tudi v poslovnem svetu je laž nekaj, kar je tako ali drugače prisotno. Tudi tu so mnenja o tem, ali je tako prav ali ne, različna. Medtem ko eni pravijo, da bi se morali (tudi) v poslovnem svetu vedno izogibati zavajanju in neresnicam, skratka laganju, saj to negativno vpliva na odnos med udeleženci v komunikaciji, na kredibilnost posameznika in zaupanje vanj, drugi pravijo, da je malo laganja in zavajanja del igre v poslu.

Od malega večina staršev svoje otroke spodbuja h govorjenju resnice in jih uči, da lagati ni lepo. Preprost in dober nasvet, še posebej če so starši zgled tega, kar svetujejo otrokom.

Marija P., blog Palma

Priporočamo tudi

Zakaj imeti otroke, če so cel dan v vrtcu?
Vse manj se zavedamo, kako nas naši otroci potrebujejo. Ko pridejo v puberteto, pa se sprašujemo,...
Ženska, šef? Zakaj pa ne
Ženske so v naši družbi večinoma na nižjem položaju kot moški. Kar se tiče izobrazbe, je verjetno...
Pretirano ljubosumje – začetek konca
Danes sem prebrala kratko besedilo o ljubezni. Nekateri ljudje očitno verjamejo, da je ljubezen čarobna...
Trema pred razgovorom za službo?
Slej kot prej pri vsakemu od nas pride čas, da si najdemo zaposlitev, bodisi je to zgolj študentsko...

En komentar na objavo “Zakaj ljudje lažejo”

  1. golijat pravi:

    in največji lažnivci so politiki

Vaš komentar