Naroči se na RSS

Veronika Ban: Živeti v tem trenutku in delati najboljše kar lahko


Veronika BanV času, ko večina medijev in posameznikov, govori predvsem o finančni krizi in njenih posledicah, v času v katerem je naša družba naravnana v predvsem v ekonomski vidik človekovega delovanja, obstajajo mnogi, ki so svoje delo posvetili tistim, ki pomoč potrebujejo. Prostovoljstvo je v naši družbi prisotno tako ali drugače. Vsem so najbolj znanje organizacije, ki se ukvarjajo z nudenjem pomoči ljudem v stiski. Nekoliko redkeje pa slišimo o posameznikih, prostovoljcih, prostovoljkah.

Ena takih je Veronika Ban, mlada ženska, ki se je še v času študija usmerila v pomoč drugim. Njeno ravnanje, stil in razumevanje življenja je povezano s pozitivnim odnosom do ljudi, živali in narave na sploh. V nadaljevanju nam je povedala nekaj o svojih izkušnjah v prostovoljstvu, o svojem pogledu na življenje in cilje.

V današnji družbi, ki je naravnana na materialno finančne vidike, ste se našli v dejavnostih prostovoljstva. Kdaj in zakaj vas je pot zanesla v prostovoljstvo?

Nekaj dobrega za druge sem želela delati že v srednji šoli, ampak je lenoba naredila svoje. V času absolventskega staža sem nekega dne brezdelno pila kavo ob Ljubljanici in se odločila, da bom prostovoljka, ampak nisem imela ideje kje in kako. Čez čas je prišel mimo prodajalec časopisa Kralji ulice, od katerega sem kupila revijo in jo prelistala. Odgovor mi je dal članek z naslovom “Iščemo prostovoljce”. Takrat se mi je začelo odpirat srce in sem ugotovila, da je prostovoljstvo nekaj naravnega, nekaj, kar imamo vsi v sebi, ampak smo v tem materialnem svetu izgubili. Je sočutje do drugih živih bitij in narave. Je nekaj, kar bi po mojem mnenju morala biti osnova humane družbe. Je nekaj, kar lahko počnemo vsak dan, če le malo odpremo oči in srce in pogledamo okoli sebe.

Kakšne so vaše izkušnje pri delu prostovoljke?

Vedno sem dobila več kot sem dala, zadovoljstvo in radost, pa seveda tudi nekaj padcev in razočaranj, iz katerih sem se ogromno naučila o sebi in o odnosih z drugimi. Že pri Kraljih ulice sem dobila veliko spoznanje, ki mi lajša delo in življenje: Vsak posameznik je odgovoren za svoje življenje in za svoje izbire. Jaz jo/ga lahko samo spodbujam in podprem pri njenih/njegovih odločitvah. Nič ne morem narediti namesto koga in nikogar ne morem spreminjati. Spreminjam lahko samo sebe in odločam o svojih izbirah ter seveda sprejemam posledice le-teh.

Skušam imeti odprte oči in srce ter narediti čim več dobrega, kar lahko, zase in za druge -ljudi, živali, naravo- in to mi vsakodnevno prinaša zadovoljstvo in mir.

Ste se srečevali s predsodki drugih, ker ste sodelovali z brezdomci in drugimi marginalnimi skupinami?

Pri sodelovanju z brezdomci se direktno nisem srečevala s predsodki, morda pa jih nisem čutila, ker nisem nikoli dala popolnoma nič na to, kaj mislijo o meni ali mojem delu drugi.

Pri delu, ki ga zdaj opravljam, to je delo z zasvojenimi z nedovoljenimi drogami, sem se srečala z nestrpnostjo ljudi, ampak nisem nikoli imela večjih težav. Kar si mislijo drugi o meni, je njihovo, pomembno je, da delam, kar čutim in, da to delam to z ljubeznijo.

Sedaj sodelujete v organizaciji Društvo PO MOČ Sežana, katere namen je pomoč zasvojenim z nedovoljenimi drogami in njihovim bližnjim. S kakšnimi situacijami se srečujete pri svojem delu?

Vsakodnevno se srečujem s tem, da lahko dam samo toliko, kolikor je človek pripravljen sprejeti. Učim se sprejemati ljudi take kot so in jih ne skušati spreminjati (po svoji podobi). Včasih si želim dati več, pa ne morem. Me pa osrečujejo vse majhne in velike pozitivne spremembe, ki jih ljudje naredijo. Velikokrat imajo ljudje napačno mnenje, da delavci, ki delamo na področju socialnega varstva, lahko odločamo namesto uporabnikov in urejamo njihova življenja, pa temu ni tako. Vsak posameznik se sam odloča, sam izbira, sam ukrepa. Nikogar ne rešujemo, ljudje se rešujejo sami, mi pa smo tukaj, da jih lahko pri tem podpremo.

Ste tudi velika ljubiteljica živali in nekaj časa tudi vegetarijanka. Je to povezano?

Bistvo vegetarijanstva je ljubezen in nenasilje do VSEH živali. Kot vegetarijanka ne jem in ne uporabljam nobenih živali in živalskih izdelkov (tudi ribe so živali). Ne kupujem in uporabljam nobenih izdelkov podjetij, ki opravljajo ali podpirajo testiranje na živalih. Poleg tega so izdelki, ki jih uporabljam, ekološki, saj s konvencionalni posledično škodujejo tudi živalim, še posebej vodnim organizmom.

Imam psičko, ki ji dajem samo vegetarijansko hrano, ki je narejena posebej za pse, dobi pa se tudi za mačke. Vse živali imam rada, zato je ne bi mogla hraniti s trupli drugih živali, ki imajo pravico do življenja ravno toliko kot mi in naši ljubljenčki. Res je težko verjeti, da mučimo, ubijamo in jemo tako krasna bitja. Če jih pogledaš v oči, vidiš samo ljubezen in toplino. Pa naj bodo to oči krave na pašniku, sosedovega psa ali prašička, ki čaka, da mu bodo vzeli življenje.

Nič manj niso življenja vredni komarji, muhe in pajki, ki jih sicer nimam neskončno rada v stanovanju, zato jih ulovim in spustim na prostost.

Lahko malo več poveste o svojem odnosu živali-človek-narava ter kako to vpliva na vaš življenjski slog?

Vse je povezano, vsi smo del enega vesolja, kar damo to dobimo. Če mislimo in delamo slabo, dobimo slabo, če mislimo in delamo dobro, dobimo dobro. To je zakon vesolja, ki se mi potrjuje vedno znova, vsak dan. Popolnoma vsak posameznik prispeva k celoti, njegova izbira pa je, ali bo prispeval slabo ali dobro. Jaz lahko naredim samo toliko, kot sem sposobna narediti, ampak pomembno je, da imam to možnost in jo tudi izkoristim. Ne morem rešiti sveta, lahko pa mislim pozitivno, želim vsem samo dobro, delam dobro in se zahvaljujem za vse kar imam tukaj, kjer sem vsak dan.

Kaj je vaš življenjski moto?

Živeti v tem trenutku in delati najboljše kar lahko.

Katere cilje in dejavnosti bi v svojem življenju izpostavili kot najbolj pomembne?

Ne zastavljam si velikih ciljev za prihodnost, predvsem se trudim živeti v tem trenutku, se prepustiti in zaupati življenju, ki mi daje, kar potrebujem, in se zahvaljevati za to. Učim se sprejemanja in razvijanja ljubezni do vsega in vseh, biti iskrena do sebe ter vse negativne misli, strahove in skrbi obrniti v pozitivno. Kajti vem, da si jih pridelam sama, imam pa jih tudi možnost spremeniti.

Bi želeli dodati še kakšno sklepno misel?

Vsak je odgovoren za svoje življenje in vsak lahko prispeva k skupnemu dobremu, z mislimi in dejanji.

Marija P., blog Palma

Priporočamo tudi

Intervju z Lidijo Dornik – Ustvarjalnost me spremlja vseskozi
Lidija Dornik se ukvarja z izdelavo nakita iz steklenih kroglic, biserov, kristalnega stekla in srebrne...
So obline res zakon?
Po malem smo ljudje že naveličani enih in istih lepotic, ki krasijo naslovnice ženskih in moških...
Arnika za boljše počutje
Pomlad je razgrnila svojo cvetočo odejo po vseh travnikih in nam s tem polepšala pogled na naravo....
Zunanji videz je še kako pomemben
Nekaj let nazaj sem se o križih in preglavicah iskalca zaposlitve pogovarjala s kolegico, ki je že...

2 komentarjev na objavo “Veronika Ban: Živeti v tem trenutku in delati najboljše kar lahko”

  1. Mateja pravi:

    Veronika, navdušile so me tvoje tvoje življenjske usmeritve, visoka ozaveščenost o namenu našega bivanja, predvsem pa aktivnost in udejanjanje svojih nazorov v vsakdanjem življenju!

    Tako z osebne kot strokovne perspektive podpiram tvoje modre misli in dejanja in ti želim še veliko energije pri uresničevanju svoje življenjske vizije ter uspešno nadaljevanje izbrane Poti!

    P.S. Tudi mala, ki jo imaš okoli vratu, se mi zdi čudovita in zelo zgovorna!

    Mateja Banko, univ. dipl. soc. delavka

  2. Luna pravi:

    Tudi mene je ta zapis impresioniral. In tako sem dobila še eno potrdilo, da sem na pravi Poti. Imam namreč podobno mišljenje, podoben način razmišljanja kot Monika, zato sem zelo vesela takšnega prispevka. :) good one

Vaš komentar